V novejši dobi, pred 40 leti, je obdelava lesa že obstajala, vendar so obdelovali večinoma masiven les. Iz hloda so izrezali plohe in druge elemente, jih posušili in nato obdelovali. Z raznimi vezmi, čepi ali mozniki so elemente povezali v različne izdelke. Prav lepljenje lesa pa je povzročilo velik tehnološki preskok v predelavi lesa. Za leseno stavbno pohištvo je to pomenilo predvsem večje dimenzije in večjo dimenzijsko stabilnost.

Pred tem so okna najverjetneje izdelovali tesarsko. Izhodiščni material je bil podoben. Večina starih lesenih oken je bila izdelana iz macesnovega, tudi hrastovega lesa. Macesen je zelo kakovosten les, ker vsebuje določene smole, ki ga ščitijo, in ima visoko specifično težo.

Velika prednost starega načina obdelave lesa je bila v tem, da so les pustili zelo dolgo ležati, da se je umiril in ulegel ter se sam posušil. Za nekatere posebne namene v predelavi lesa je to še danes priporočljivo, čeprav se dandanes umirjanje lesa dosega s tehničnim sušenjem in lepljenjem.

EmailFacebookTwitterGoogle+