Pogosta vprašanja

Moderna okna so postala zelo kompleksen gradbeni element, saj morajo v svoji večfunkcionalnosti zadostiti mnogim tehničnim in vizualnim kriterijem. Naštejmo nekaj funkcij oken in vhodnih vrat:

1. toplotna in zvočna izolativnost
2. zagotavljanje transparentnosti in naravne osvetlitve prostorov
3. zrakotesnost
4. zaščita pred prekomernim pregrevanjem
5. odpornost na udarce in na obremenitve z vetrom
6. vodotesnost
7. zaščita pred vlomi in zaščita intimnosti
8. minimalna obremenitev okolja pri proizvodnji
9. bistven prispevek k varovanju okolja
10. odpiranje in zračenje
11. prilagajanje oblikovnim in barvnim zahtevam
12. varovanje pred padci v globino in drugi varnostni vidiki
13. podajanje vhodnih signalov za klimatske naprave in alarmne sisteme
14. vez med človekom in naravo
15. trajnost z minimalnimi zahtevami po vzdrževanju.

Zaradi toliko funkcionalnosti je upravičeno reči, da so okna najpomembnejši in najustvarjalnejši del fasade. Kljub tolikšni razsežnosti okenskih funkcij se izbira oken začne z izbiro materiala. Zato se najprej seznanimo z vrstami, prednostmi in pomanjkljivostmi posameznih materialov.

Dokaj realno je reči, da bo vsako okno ob ustreznem vzdrževanju vzdržalo svojo predvideno tehnično življenjsko dobo, tj. 20–30 let. Ta časovni razpon velja za normalno življenjsko dobo izdelka, ker v tem času tehnološki razvoj napreduje. Sčasoma najpogosteje povzroča težave mehanizem odpiranja in zapiranja, ali pa se okna povesijo, upognejo. Tudi steklo in površinska zaščita imata svojo življenjsko dobo.

Če bi namenili nekaj časa, energije in sredstev določenim servisom in vzdrževanju oken, bi to lahko odpravljali ali regulirali sproti in teh težav sploh ne bi bilo.

Večinoma pa se ljudje do stavbnega pohištva obnašamo tako, da takoj po nakupu nanj pozabimo, kar je tudi razlog za poznejše težave. Načeloma je popolnoma vseeno, za kakšen material gre, za PVC, les ali aluminij. Z okenskimi mehanizmi so principi podobni, enako je s steklom.

Če gledamo razmerje med ceno in toplotno karakteristiko, je nedvomno priporočljivo troslojno steklo, ker je doplačilo za troslojno steklo sorazmerno nizko (cca. 30 € na m2 okna).

Toplotna karakteristika se z 1,1 izboljša na 0,7 oz. v določenih primerih celo do 0,5 za minimalni denarni vložek.

Obstajajo pa študije, ki dokazujejo, da se človek, ki sedi ob oknu, najbolje počuti ob dvoslojnem oknu. Upoštevati je treba tudi to in v določenih primerih se pojavljajo tudi trendi, da na sončni legi ljudje raje vgrajujejo dvoslojna stekla, kar ima pozitivni učinek na dogrevanje stanovanja, na severnih legah pa vgrajujemo troslojna stekla.

Poleg estetskega in funkcionalnega je glavni energetski vidik, ki narekuje smiselni vrstni red prenove. Gre za ovoj stavbe, ki ga sestavljajo streha, fasada, okna, vhodna vrata in panoramske stene. Streha, fasada in okna so nekakšen trojček, ki se ga je smotrno lotevati skupaj. Vseeno pa nekateri začnejo s streho, drugi z okni, fasada je načeloma na vrsti zadnja. Nesmiselno je prenoviti fasado, nazadnje pa okna.

Nekateri zamenjajo le okna in že s tem dosežejo dober ekonomični učinek. Po pričevanjih kupcev in projektantov izkušnje kažejo, da največji prihranek, ki je tudi takoj občuten, dosežemo z zamenjavo oken. Uporabniki, ki imajo števce za kurjavo, poročajo, da se po menjavi oken ob istem režimu ogrevanja v stanovanju temperatura dvigne za 2 do 5 stopinj.

Izhodiščna zvočna in toplotna izolativnost je načeloma zagotovljena pri vseh proizvajalcih, v praksi pa sta odvisni od same kakovosti izdelave stavbnega pohištva.

Če na primer natančnost izdelave ni zadovoljiva, če tesnila ne opravljajo svoje funkcije, nazivna karakteristika nič ne pomeni, ker bo zrak vseeno uhajal in v tem primeru bosta uhajala tudi toplota in zvok.

Če ni pravilno izbran les ali pri PVC oknih ni izbrana ustrezna kovinska ojačitev, lahko pride do povečanega krivljenja krila, kar zopet pomeni slabše naleganje in slabše tesnjenje, posledica je slabša toplotna in zvočna izolativnost.

Laki za stavbno pohištvo morajo zagotavljati visok spekter tehničnih karakteristik. Predstavljajmo si samo temperaturni vidik.

Določeni proizvajalci uporabljajo materiale, ki omogočajo tudi 10-letno garancijo na barve in lake. Proizvajalci lakov zagotavljajo, da 10 let ni treba prebarvati okna, temveč zadostuje, da jih dvakrat na leto očistimo in premažemo s posebnim mlekom.

Redno pa moramo lesena okna preverjati glede mehanskih poškodb lesenega dela oken in vrat oziroma laka in jih takoj strokovno sanirati – jih ponovno »zapreti« z ustrezno predpripravo poškodovane površine in nato nanosom laka.

V primeru mehanske poškodbe laka lahko vlaga prodre v les in se s časom začnejo odvijati procesi, katerih končna posledica je lahko propad lesa. Zelo pogosti vzroki mehanskih poškodb so toča, nepravilna uporaba, domače živali ...

Trenutno je na tržišču trend sive barve na zunanji strani in PVC okna, ki jih oblečemo v aluminij.

Če bolje razmislimo, industrija PVC oken s tem v resnici priznava, da plastično okno ne izpolnjuje svojih obljub iz oglasov. Večina PVC oken je prevlečenih v aluminijasto masko zaradi dizajna, barve in zaščite.

PVC okna, ki niso bele barve, utegnejo biti občutljiva na segrevanje, saj PVC potem zelo deluje, ker se bistveno bolj razteza in krči kot les, zato prihaja do težav. Poznani in zelo pogosti so primeri, ko morajo uporabniki vhodna PVC vrata poleti in pozimi posebej nastavljati, da funkcionirajo glede na zunanje temperature, ker se material razteza.

Po možnosti barvo oken čim bolj prilagodimo interierju. Na vsak način je pri lesu barvnih možnosti bistveno več in lahko najdemo ustreznejšo kombinacijo barve oken, ki bo čim manj omejevala nadaljnjo barvno izbiro interjerja. Ločimo t. i. pokrivne barve, ki jih lahko izbiramo po barvnih lestvicah RAL ali NCS. Značilno za te barve je, da se letnice lesa zelo zakrijejo.

Na drugi strani pa poznamo t. i. lazurne premaze, katerih lastnost je, da so letnice lesa bolj poudarjene in je les bolj viden.

Obstajajo osnovna varnost ter tri varnostne stopnje za uporabo v običajnih hišah in domovih, ki so natančno opredeljene z normo.

Poleg osnovne varnosti obstaja 6 stopenj. Norma določa razrede odpornosti, čas v katerem okno vzdrži vlom, tip vlomilca in njegov način vlamljanja, torej kakšna orodja in pripomočke uporablja pri vlomu. Gre za to, s kakšnim orodjem, v kakšnem času in s kakšnim hrupom lahko nekdo vlomi. Vedeti moramo, da je vlomiti sicer vedno možno.

Razredi protivlomne odpornosti se od leta 2011 označujejo z oznako RC 1 do RC 6 (oznaka RC prihaja iz angleščine in pomeni »resistance class«, v prevodu 'razred odpornosti').

Z vgradnjo oken po sistemu RC2 ali RC2 N se pri novogradnjah in obnovah doseže dobra protivlomna varnost.

Več o varnosti oken lahko preberete v brezplačni knjigi.

Najbolj vplivata na ceno material okvirja oziroma kombinacije materialov (les, aluminij ali PVC) ter izbira stekel, okovja in pri lesenih oknih tudi vrsta lesa. Na ceno seveda vplivajo tudi imidž in blagovna znamka ter kakovost lakov, ki se uporabljajo za zaščito lesa.

Začetki vodnih lakov segajo približno v leto 1990, ko je bil razvoj še zelo slab in so prvi laki povzročili veliko škode imidžu lesenega okna. Tedanji laki namreč niso bili ustrezno paropropustni in če je prišlo do mehanske poškodbe, je vlaga prišla v les, ni pa mogla več iz njega, zato je les začel propadati od znotraj. Današnji laki kakovostnih dobaviteljev sistemov površinske zaščite so kakovostni. Res pa je, da uporabniki podcenjujejo funkcijo, ki jo mora lak izkazati na oknu. Če je zunaj minus 20 stopinj in notri plus 20, to pomeni kar 40 stopinj temperaturne razlike. Poleti se pri temnejši barvi oken zunanjost lahko segreje tudi do 70 stopinj. Torej mora lak prenesti celo do 100 stopinj temperaturnega razpona. Biti mora zelo elastičen in mora zagotavljati vse mehanske karakteristike, vlago mora stalno sprejemati in oddajati. In prav zaradi teh visokih zahtev na tem področju je ogromna razlika v kakovosti dobaviteljev lakov. Lak zelo vpliva na življenjsko dobo izdelka. Standardno kakovost laka lahko z manjšim doplačilom nadgradimo na sistem z 10-letno RSG garancijo.

Obstaja t. i. klasična vgradnja, pri kateri se uporabljajo vijaki in poliuretanska pena.

V tujini je že dolgo prisotna in sedaj že zelo poznana tudi v Sloveniji t. i. ral montaža ali 3-nivojska montaža.

Osnovno pravilo ral montaže je, da mora biti znotraj bolj zatesnjeno kot zunaj. To je pomembno z vidika prehoda toplejšega vlažnega zraka iz prostora navzven; zrak vedno sili iz prostora navzven in si najde pot tam, kjer je najmanj upora. Če vgradnja ni ustrezna, prehod poteka skozi vgradne rege. Ko zrak prehaja pozimi skozi vgradne rege, prehaja tudi na tem prehodu do točke rosišča in do kondenziranja, do zapletov in težav s plesnijo, ki se pojavlja pretežno pri PVC oknih.

Ral montaža preprečuje prav to. Znotraj nalepimo trak, ki predstavlja parno zaporo, torej vlaga ne more iz prostora skozi vgradno rego, vmes je izolativna pena, od zunaj pa trak, ki je paropropusten in hkrati z zunanje strani navznoter zadržuje meteorne vplive, na primer dež, da ne pride v notranjost. Podobno kot goretex, ki spušča vlago navzven, preprečuje pa njen vdor.